Da manifest sceni

Neodvisni, 5. maj 2019 ― Objavljamo kolaž krajših vstopnih premišljevanj sopotnikov neodvisne scene - Suzane Koncut, Nike Arhar in Blaža Lukana. Prispevali so jih za dogodek Da manifest sceni, ki ga je moderirala Katarina Stegnar. Ker pa se "govor o potencialnostih lahko začne šele, ko lahko odložimo tisto, kar nas najbolj žuli in duši”, objavljamo tudi Ne manifest sceni, ki priča o starih problemih, o katerih se nismo želeli pogovarjati, pa smo jih vendar konstatirali.
MARJAN GUMILAR: CUTS

MARJAN GUMILAR: CUTS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. maj 2019 ― Pri konceptualni zasnovi pregleda slikarstva Marjana Gumilarja smo se osredotočili na problematiziranje in tematiziranje enega od njegovih bistvenih konstitutivnih elementov, korelata v procesu gradnje slikovnega polja – pojma reza kot funkcijskega predpogoja montaže v različnih legah in likovnih relacijah, ki je bil izhodiščno vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal integralna metoda dela njegovih novih vizualizacij. Zavržene cunje, platno, tekstil, osebne predmete, preoblikovane v estetsko snov, je zdaj v umetnikovih zadnjih montažah, slikah-objektih nadomestil nov material, transparentna in strukturno neobstojna folija iz polivinila. Umetnik kose materiala in njihove ostanke reže, spenja, lepi ali jih pušča v fragmentih in kroji subtilne krhke vpoglede skozi upodobitev človeške kože v subjektovo drobovje in njegovo bit. Jure Mikuž navaja, da se kaže »koža kot prvotna in metaforična predstava Jaza, ki občuti svoje telo kot celoto«; za Tomaža Brejca je slika kot objekt »vedno telo, je bitje, ki ima svoj vonj, okus in različne fakture …«, in če parafriziramo Gumilarja, lastni duh je telo slike, slika je kot privid in rekonstrukcija nezavednega, kot historično telo. Zdi se, da imamo v novejših in novih slikarjevih reprezentacijah opravek s svojevrstnim anatomskim teatrom rezanja s skalpelom ali z morbidnostjo obrednih praks odiranja kože, ki jih na imaginarni ravni z »zevi« in »prešitji« dojemamo kot refleksije ranljivega intimnega repertoarja umetnikovih čustvenih razpoloženj in psihičnih stanj. Gumilar je med več kot tridesetletnim delovanjem obšel minimalizem, konceptualizem ter druge smeri in pojave sodobnih umetniških praks, ker ni pristajal na slogovne opredelitve, ki bi usmerjale kreativna dejanja in ga omejevale pri svobodi umetniškega ustvarjanja. Vrsto let je bil zavezan avtonomiji barve in barvnemu kolorizmu v abstraktnih pojavnih oblikah, zadnja leta je njegovo slikarstvo reducirano na spopade črnin in belin ter njunih odtenkov v izrazito poudarjene
Kovačič, Marko - Casus Belli (performance) (1983) Performans

Kovačič, Marko - Casus Belli (performance) (1983) Performans

DIVA nove pridobitve, 4. maj 2019 ― Posnetki performansa, ki ga je imel Marko Kovačič v Galeriji ŠKUC leta 1983. Performans Casus belli (Vojna napoved) je bil kombinacija skulpture, prostora, geometrije, telesa, akcije in novovalovske glasbe. Dogajal se je na presečišču skonstruiranega in realnega prostora, gibanja in nepremičnosti, zaustavljenega časa in časa, ki teče. Provokativni in sugestivni gibi, gibanje in akcija so imeli intenziven intelektualen, estetski, čuten in emocionalen učinek na gledalce. (Vir: Ba...
Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

ARS Likovni odmevi, 4. maj 2019 ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani. Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, k
Alenka Gerlovič: Slike 1965 - 2005 (9. 5. 2019 - 5. 6. 2019)

Alenka Gerlovič: Slike 1965 - 2005 (9. 5. 2019 - 5. 6. 2019)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 3. maj 2019 ― Vabimo vas na odprtje in ogled razstave podarjenih slik akademske slikarke, nagrajenke Prešernovega sklada Alenke Gerlovič, ki bo v četrtek, 9. maja 2019, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18. Na odprtju bo z avtorsko glasbo in multivizijo na temo razstavljenih slik nastopil multimedijski umetnik Lado Jakša. Vabljeni. Razstava bo na ogled do srede, 5. junija 2019.        Sodelujoče inštitucije pri projektu LIKOVNI SVET ALENKE GERLOVIČ 1919 –2010: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Posavski muzej Brežice Muzej novejše zgodovine Slovenije Slovenski etnografski muzej Dolenjski muzej Galerija ZDSLU Galerija Miklova hiša Projekt LIKOVNI SVET ALENKE GERLOVIČ 1919 – 2010 je nastal ob 100. obletnici rojstva umetnice. Odpiralni čas galerije: med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta.
še novic